“Verjetno vas je že veliko slišalo o Omega 3. To so maščobne kisline, znane po mnogih pozitivnih učinkih na človeško telo. Veliko strank, ki pridejo v trgovino, jih kupi ali vsaj povpraša po njih, češ »mi je reku da naj omega 3 vzamem, da je to dobr«, sami pa pravzaprav ne vedo kaj sploh so omega 3 in zakaj jih je smiselno uživati.

Lipidi so poleg ogljikovih hidratov in proteinov naše osnovne gradbene makromulekule, tvorijo namreč membrane naših celic, delujejo pa tudi kot signalne molekule, od katerih so najbolj znani mediatorji vnetja. Vse makromulekule imajo svojo strukturo, in tudi v primeru lipidov je tako. Trigliceridi so tipični predstavniki lipidov, sestavljeni so iz glicerola in nanj vezanih prostih maščobnih kislin. V obliki trigliceridov potujejo maščobne kisline po krvnem obtoku in so v taki obliki tudi shranjene v maščobnih celicah (aka naša telesna maščoba). Obstaja še kopica drugih derivatov, pri katerih seveda njihova struktura določa njihove biološke funkcije v našem telesu.
Maščobne kisline pa niso nič drugega kot veriga ogljikovih atomov, katere spremljajo vezani vodikovi atomi, konec verige pa je karboksilna skupina, -COOH, značilna za vse organske kisline. Kadar govorimo o omega-3 maščobnih kislinah, govorimo o družini polinenasičenih maščobnih kislin, ki jim je skupna dvojna vez med ogljikovima atomoma na tretjem mestu od zadnjega C-atoma. Tretji ogljikov atom iz konca verige namreč nosi oznako omega. Od omega 3 maščobnih kislin poznamo dokozaheksanojsko kislino ali DHA ter eikozapentanojska kislina ali EPA. Kratici EPA in DHA ste morda že srečali na deklaracijah raznih omega 3 izdelkov iz ribjega olja. Olje iz maščevja rib severnih morij (losos, polenovka, skuša ipd) je eden od virov omega 3 maščobnih kislin, ki je danes daleč najbolj izkoriščen. Samo ribje olje seveda ni dovolj, potrebna je dovoljšna vsebnost EPA in DHA, kar mora biti deklarirano. Tipično dobimo 300mg omega 3 maščobnih kislin na 1 gram prečiščenega in standardiziranega ribjega olja.

Prisotnost Omega 3 maščobnih kislin vpliva na pretvorbo maščobnih kislin v eikozanoide. Eikozanoidi so širša skupina lipidov, ki imajo signalne funkcijo, predvsem pri vnetnih stanjih. Encim fosfolipaza A2 jih tvori iz maščobnih kislin, njihov tip pa določa kateri eikozanoidi nastanejo. Iz omega 6 maščobnih kislin namreč nastanejo prostaglandini, ki so znani mediatorji vnetja. Prostaglandini so biološko aktivni lipidi, katerih delovanje je podobno hormonom, in vplivajo na krvni tlak, strjevanje krvi in uravnavanje telesne temperature. Iz omega 3 maščobnih kislina pa nastanejo signalni lipidi, npr. resolvini in protektini, ki delujejo protivnetno. Zatorej je pomemben uravnovešen vnos omega 6 in omega 3 maščobnih kislin. Našlo bi se več priporočil, načeloma pa naj bi bilo razmerje 1:1 nek minimum, in več kot je omega 3 maščobnih kislin v primerjavi z omega 6, bolj ugodno je za naše telo.
Posledično imajo omega 3 m.k. tudi pozitiven vpliv na kardiovaskularni(srčno-žilni) sistem; mnoge študije so pokazale, da izboljšajo razmerje med HDL(“dobrim”) in LDL (“slabim”) holesterolom, kar zmanjšuje nevarnost tvorbe aterosklerotičnih plakov na stenah žil.
Sodeč po nekaterih študijah imajo lahko omega 3 tudi vpliv na zmanjšanje apetita, zato so tudi za vse tiste, ki se matramo z lakoto na dieti, več kot primeren dodatek.”